MUZE NA MENSTRI, razstava
8. - 10. 5. 2025, vsak dan med 16.00 in 21.00 uro, Galerija Škuc
Z največjim veseljem vas vabimo na razstavo Muze na menstri, ki nastaja v sklopu projekta o menstrualnem cikli - Rdeče kapice. Zbrale smo vsa dela, ki bodo med 8. in 10. majem krasile stene Galerije Škuc. 9. maja ob 20.00 pa vas vljudno vabimo na uradno otvoritev z bogatim kulturnim programom in prijetno pogostitvijo. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali sodobnoplesni performans v izvedbi Julije Cergolj, Eme Sirotić in Zarje Telič Kovač, za glasbeno vzdušje pa bosta poskrbela Rožle Deu in Lev Gerbec Kralj.
Rdeča nit razstave sta menstrualni cikel in žensko telo. Rdečina se plete po raznovrstnih slikah, instalacijah, fotografijah, videih, skulpturah, ki so nastali kot odziv na open call. Posameznikovo doživljanje menstruacije je v družbi pogosto zapostavljeno, skrito, nevidno. Z dogodkom, smo želele ponuditi prostor vsem ustvarjalcem, ki v svojem delu obravnavajo že omenjeno tematiko in s tem stopati k detabuizaciji menstruacije. Vesele smo skupnosti, ki jo naši dogodki ustvarjajo in hvaležne za vse, ki jo soustvarjate z nami.
Razstavljali bodo :
Ana Romih, Tisa Praprotnik, Urša Mori, Viktoria Forte Berlec, Katja Špela Polner, Hana Aleksić, Isidora Savičević, Karin Golobič, Pia Sovinc, Zala Tomažič, Eva Dabelić, Lena Kunz, Amelija Kracina, Maks Jeriha, Zoja Eva Bartolj, Polonca Bartolj, Urša Tušar, Ela Elizabeta Romih, Patricija Sekelj, Zarja Telič Kovač, Lenča Malec, Klara Čretnik, Danaja Kurnik, Ema Isabela Mozoli, Teodora Todorović, Ula Uršula Tušek, Sara Stevanović, Amber Bervar, Zoja Marčec, Emili Jenko, Katarina Klauž, Gaja Lapajne Stanič, Tjaša Bon, Julija Brajnik Volčič, Eva Prusnik, Luna Keček Natlačen, Gal Tič
Projekt Rdeče kapice je serija raznolikih dogodkov, s katerimi želimo širšo javnost ozavestiti o menstrualnem ciklu s sociološkega, psihološkega, ekološkega, zdravstvenega aspekta. Naš cilj je, da bi s projektom ustvarjale skupnost in ponujale sodelujočim orodja, s katerimi bi lažje razumeli in ostajali v stiku s svojim menstrualnim ciklom. Želimo si, da ljudje na menstruacijo ne bi več gledali kot na breme ali kot na nekaj, kar je treba zdraviti in nadzorovati, temveč da bi menstruacijo razumeli kot naraven proces, vpet v večje cikle življenja narave, ki posameznicam ponuja možnost samozavedanja in skrbi zase.
Ob mentoriranju in financiranju Javnega zavoda Mladi zmaji in Kreativnega središča Cener Rog Mestni inkubator 2024/2025 - program za uresničevanje idej mladih v Ljubljani.

KNJIŽNI SEJEM V PARKU ZVEZDA!
Sobota, 17. 5. 2025, 9.00-21.00, Park Zvezda, Ljubljana*
*Sejem bo, tudi če nas preseneti dež! V primeru slabega vremena se vidimo v soboto, 24. maja.
S skupnostjo založnikov in založnic vabimo na 10. zaporedni knjižni sejem na prostem, tokrat pod platanami v parku Zvezda!
Celodnevni knjižni sejmi na prostem so odlična priložnost za druženje, spoznavanje knjižne ponudbe različnih založb in vseh, ki skrbijo za to, da v slovenščini lahko beremo toliko izvrstnih knjig.
Za sejem pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi tudi knjižne novosti . Številni založniki bodo prisotni na svojih stojnicah, na voljo za srečanja, pogovore, priporočila in predstavitve knjig.
Na sejmu se bo predstavila tudi založba ŠKUC z novimi izdajami po ugodnih cenah.
Ključni del skupnosti literarne Ljubljane pa ste tudi vi, bralke in bralci knjig, in sejem knjig je za vas. Pridite naokoli, sreča je v srečanjih, se vidimo pod platanami!
PROGRAM NA SEJEMSKEM ODRU Del sejma je tudi dogajanje na sejemskem odru. Zjutraj nas bo pozdravila glasbena budnica, ki jo tokrat prinaša duo Zajtrk, na odru se bodo odvijale predstavitve knjig, branja, pogovori ter podelitev nagrade kritiško sito.
Dogodke smo pripravili v sodelovanju z založniki in založnicami. *** 9:00 DOBRO JUTRO, KNJIŽNI SEJEM
10.00 GLASBENA BUDNICA Zajtrk (Laura Krajnc – vokal, violina ter Sven Horvat – kitara, vokal) Etno-šansonski duo, zavezan besedilom v slovenščini, ter z duhovitim, družbenokritičnim in nagajivim pristopom k ustvarjalnosti. 11.00 POGOVOR IN PODELITEV NAGRADE Nagrada kritiško sito Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo podeljujejo kritiki in kritičarke. V pogovoru z Evo Ule se bodo predstavili letošnje nominiranke in nominiranca (Kazimir Kolar, Nataša Kramberger, Ana Schnabl, Peter Semolič, Ana Svetel, Manca G. Renko), po koncu pa bo sledila podelitev nagrade. 12.00 / ZA OTROKE Pravljični pripovedovalski nastop Boštjana Gorenca – Pižame (5-10 let) Pižama ima pravljično malho, polno prismuknjenih zgodb, ki jih rad deli med otroke in otrokinje. Skupaj bodo brskali po očkovi bradi, se lovili z zmaji in s Pozabljivo kapico srečali strašnega volka. Vedno pa se bo našlo kakšno prav posebno presenečenje! Mogoče kakšno pravljico sestavimo kar skupaj! 13.00 POGOVOR Z NOMINIRANCI Nagrada Vasje Cerarja Nagrado Vasje Cerarja podeljujeta Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) za posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino. Letošnja nagrada se osredotoča na prevode mladinske literature za 12+. Pogovor z letošnjimi nominirankami Stano Anželj, Tino Mahkota in Katjo Zakrajšek bo vodila Diana Pungeršič. 14.00 PREDSTAVITEV KNJIGE Neige Sinno: Žalostni tiger Večkrat nagrajeni avtobiografski roman Žalostni tiger z radikalno iskrenostjo spregovori o spolni zlorabi v družinskem krogu. Neige Sinno se ne izogne nobeni boleči plasti zgodbe – od osebne izkušnje do širših družbenih odzivov in molka. O knjigi, ki je pretresla francosko javnost, se bodo pogovarjale urednica Darja Marinšek, prevajalka Saša Jerele, psihoanalitičarka dr. Ana Jereb in novinarka Nina Gostiša. 15.00 OKROGLA MIZA "GORI!" Podnebne spremembe, okoljske katastrofe, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst, zeleni prehod, trajnostni razvoj … so vprašanja, ki v zadnjih desetletjih izrazito zaposlujejo tudi družboslovno znanost. Ekološki problemi predstavljajo največji izziv sodobne družbe, znanosti in politike. Luka Culiberg, Dušan Plut in Ajda Pistotnik (moderatorka) bodo razpravljali ob najnovejših knjigah založb Krtina (Neraziskano), Sophia (Narava proti kapitalu), Studia humanitatis (O nastanku ekološkega razreda) in Založbe /*cf. (Fosilni kapital). 16.00 PREDSTAVITEV KNJIGE in KONCERT Boštjan Narat: BAND BAND je prvi roman Boštjana Narata, filozofa, pisatelja in glasbenika. Knjigo bo predstavil v pogovoru z Jedrt Jež Furlan, vmes pa zaigral tudi nekaj skladb. Morda celo kakšno iz repertoarja naslovnega Banda. 17.00 PREDSTAVITEV KNJIGE Goran Vojnović in Esad Babčić: Pisma z igrišča Goran Vojnović in Esad Babačić sta se v športnem letu 2024 lotila najbolj intimne izmenjave misli – pisanja pisem. V njih sta svojo pozornost usmerila v skupno strast - šport. Rezultat te pisateljske korespondence so Pisma z igrišča. Knjigo bosta avtorja premierno predstavila skupaj z novinarjem Slavkom Jeričem. 18.00 PREDSTAVITEV KNJIG Ana Schnabl in Ana Svetel Avtorici bosta v dialogu predstavili svoje ustvarjanje in novi knjigi (Ana Schnabl roman September, Ana Svetel pa zbirko kratke proze Steklene stene). 19.00 BRANJE IN PREDSTAVITEV KNJIŽNE ZBIRKE Prepišni Prišleki Z branjem se bodo predstavili avtorji in avtorice najnovejših knjig iz zbirke Prišleki, ki prinaša najnovejše v izvirni slovenski prozi in poeziji. Nastopili bodo: Davorin Lenko, Peter Semolič, Helena Zemljič, Primož Mlačnik, Dejan Koban, Blaž Iršič, Anja Grmovšek Drab. 19.30 PESNIŠKO BRANJE Črna skrinjica S pesniškim branjem se bodo predstavili avtorji in avtorice, ki so nedavno izdali knjigo pri založbi Črna skrinjica. Nastopili bodo: Matjaž Zorec, Stanka Hrastelj, Pino Pograjc in Jan Krmelj. 20.00 KONCERT Brothers of d'Light (Nils Rošker in Kristjan Hacin) Folktronična zasedba, ki spretno odmerja izrazite začimbe etno obarvanih vokalnih odmevov ter okusov perzijske lutnje, prepojene skozi živo bazo elektronske glasbe. 21.00 KONEC DOBER, VSE DOBRO Nazdravimo in pospravimo!

SODELUJOČE ZALOŽBE
Anksio • Avrora • Bajalka • Beletrina • Bitcoin knjižnica • Buča • Cankarjeva založba • Center za slovensko književnost • Črna skrinjica • Didakta • Društvo humanistov Goriške • Družina • Emily June Novels • Goga • Grafenauer založba • Hart • Hiša knjig • Hiša poezije • Inštitut Časopis za kritiko znanosti • Iskanja • kooperativa THD (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia, Studia humanitatis, Založba /*cf.) • KUD Konstruktivist • KUD Logos • KUD Police Dubove • Kulturni center Danilo Kiš • LUD Literatura • LUD Šerpa • Malinc • Miš založba • Mladika • Mladinska knjiga • Morfem • No!Press • Pivec • samozaložbe Vlado Began, Stan Dirdeny, Alicia Peljhan, Nataša Rupena • Sanje • Sidarta • Slovenska kinoteka • Slovenska matica • slovenski gledališki založniki (SLOGI, Knjižnica MGL, Maska, Emanat, AGRFT) • Sodobnost • Strip.art.nica Buch • Stripburger / Forum Ljubljana • Stripolis • Škrateljc • ŠKUC • VBZ • Vida • VigeVageKnjige • Zala • Založba Grlica in Založba Graffit • Založba UL Pedagoške fakultete • Založba ZRC • Založništvo tržaškega tiska • Zgodovinski arhiv Ljubljana • Znanstvena založba Filozofske fakultete

Sejem na zraku v sodelovanju z založniki in založnicami organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Partner: Javno podjetje Ljubljanske tržnice in parkirišča. Dejavnosti Ljubljane, Unescovega mesta literature sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS. www.mestoliterature.si KONTAKT: pisarna@mestoliterature.si

11. FESTIVAL LEZBICNA ČETRT: MREŽENJE
27. 5.–1. 6. 2025
Predfestivalski dogodek:
četrtek, 15. 5. 16.30 | Mestni muzej Ljubljana Low key influencerski lajf: TikTok
Delavnica z Zarjo Muršič, biologinjo, kognitivno znanstvenico, znanstveno komunikatorko in evolucijsko antropologijo. Decembra 2024 si je Zarja Muršič postavila za cilj, da bo do novoletnih praznikov objavila 24 TikTokov o znanosti. Njen načrt je bil, da si stvari pripravim vnaprej, da ne zamuja in ne izpusti nobenega dneva. Zamudam se ni izognila, vendar pa objavila 24 videov. Na delavnici bomo izvedele, zakaj se je odločila splet zapolniti z najboljšimi vsebinami, kako je to počela in kaj se je pri tem naučila. Skupaj bomo pripravile vsaj en TikTok video, se seznanile z opremo za snemanje videov (ne pozabite mobilnega telefona!) in spoznale orodja za njihovo urejanje. Posebej dobrodošle so ideje za vsebino TikToka.
Pridruži se mreženju z ekipo in prostovoljkami Lezbične četrti ter vse zainteresirane ŽLINTA javnosti!
ponedeljek, 26. 5. 11.00 | Info Škuc Mreženje: 11. Lezbična četrt
Tiskovka s predstavitvijo programa 11. edicije festivala.
PROGRAM 11. FESTIVALA 2025
torek, 27. 5. 20.00 | Galerija Škuc Lezbična četrt ima talent 1.0 Kabarejski večer talentiranih posameznic* naše skupnosti
Prečesale smo obrobnein osrednje mestne četrti, prestopile državne meje in meje patriarhata, da bi poiskale finalistke vašega najljubšega resničnostnega šova Lezbična četrt ima talent. Letošnji kabare bo slavil ŽLINTA osebe v vsej njihovi raznovrstnosti. Naša četrt je že vzgojila političarke, športnice, programerke, pevke, predane gospodinje in zagrete učiteljice. Kateri talent pa je letos tisti, ki bo očaral strokovno žirijo in vas, draga publika? Na to vprašanje si bomo odgovorile na otvoritvenem šovu, ki ga bo gostil vaš najljubši voditeljski duo: mis volne Sonja Pletić in Helena Zamán.
Strokovna žirija: Susy Traum, Ju5t@B0¥, XY. Idejna zasnova: Tanja Matijašević, Teja Bitenc. Produkcija: Lezbična četrt, ŠKUC.
sreda, 28. 5. 17.00 | Inštitut novejše zgodovine Kvir znanost 01: Narava onkraj binarnosti
Delavnica z Lizo Močnik, skorajda magistro fizike. V realnosti se pogosto srečujemo z binarnostjo – v znanosti zaradi kompleksnosti matematičnega opisa, v družbi pa zaradi sistema, ki človekovo identiteto reducira na dve nezdružljivih identiteti: žensko in moško, 0 in 1. V tem stoletju se v fiziki razvija novo dojemanje realnosti, kvantna mehanika preučuje tudi pojave, ki na prvi pogled nasprotujejo intuiciji: neopazovane delce, ki obstajajo v več stanjih hkrati, z meritvijo prisilimo v eno izmed njih. Na delavnici bomo skozi poljudnoznanstveni pregled kvantne teorije in njenih ključnih pojmov – superpozicije, prepletenosti, kvantnih prehodov – potegnile vzporednico s kvir izkušnjo. Raziskale bomo svet onkraj binarizmov, kjer naravno ne pomeni omejujoče norme, temveč odpira prostor neskončnih možnosti.
20.00 | letni vrt Galerije Škuc Kratki filmi 2.0 Projekcije in pogovori z avtoricami o nastajanju filmov Razcepljene konice, Vmes in Voajerka.
Vmes (In Between), režija Petra Hrovatin, Slovaška/Slovenija, 2021, 3' Osebna pripoved o začetkih zavedanja nebinarne spolne identitete. Razmišljanje o izkušnji nasilja in samoosvoboditve. Nagrada rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film na LGBTFF 2024! Obris dreves (Le flou des arbres/The Blurring of Tree), režija Fanny Perreault, Kanada, 2024, 11' Zapornici v varovanem gozdu na severu Quebeca opravljata težaško delo pogozdovanja. Kljub strogemu nadzoru si ustvarita svoj mali prostor svobode zaradi naklonjenosti ene od paznic. Razcepljene konice (Split Ends), režija Hannah Koselj Marušič, Slovenija, 2024, 15' Špela, ki je nedavno prestala kemoterapijo zaradi raka limfnega sistema, in prijateljica Hannah se sproščeno družita v študentski sobi. Njun pogovor in Špelin zahtevni boj opozarjata na našo lastno krhkost in negotovost, tudi ko gre "samo" za zunanji videz. Bela svetilka (Gouye Sefid Shishei/White Glass Globe), režija Hassan Jafari Dariush, Iran, 2024, 20' Okoliščine v izjemno konservativni, tradicionalni in religiozni družbi prisilijo dekleti, Iranko in Afganistanko, da se ločita po kratkem romantičnem razmerju. Voajerka (Voyeuress), režija Jan Fabris, Slovenija, 2024, 24' Kaj, če oseba, ki jo skrivaj opazuješ, prav tako opazuje tebe?
Selekcija filmskega večera: Suzana Tratnik, Špela Setničar.
četrtek, 29. 5. 19.00 | letni vrt Galerije Škuc Literarno mrezenje v realnosti in na spletu Predstavitev Lesbozina 6.0 in odrski performans
Na literarnem večeru se bomo mrežile na več ravneh in literaturo prepletale z drugimi umetniškimi zvrstmi. Avtorice bodo brale besedila, uvrščena v Lesbozine 6.0, letos posvečen mreženju v realnosti in na spletu, ki je nastal pod uredniško taktirko Veronike Razpotnik. Poetično telesni performans pripravlja Anamaria Bagarić, Petra Hrovatin pa bo poskrbela za glasbeno-poetični vajb.
20.30 | Galerija Škuc Sile na klancu: Na liniji Impro predstava
Kvir feministična impro skupina Sile na klancu tokrat raziskuje, kako gravitacija deluje v medmrežju. Kakšni vzponi in padci se dogajajo, ko se priklopimo na linijo in začnemo črpati inspiracijo za prizore s pomočjo tehnologije? Kdo daje boljše predloge, umetna inteligenca ali živa publika? V predstavi Na liniji bomo raziskovale življenja ŽLINTA oseb na različnih platformah. Predstavo si bo mogoče ogledati tudi na FB live streamu Lezbične četrti.
Koncept: Tanja Matijašević. Igrajo: Nina Vombergar, Špela Setničar, Teja Bitenc, Tanja Matijašević, Tamara Mihelič, Liza Močnik. Glasba: Maja Pahor.
petek, 30. 5. 17.00 | Inštitut novejše zgodovine Mreženje 1.0 Delavnica mrezenja digiradovedne skupnosti z Aljo Isakovic in Heidi Pungartnik.
Družbena omrežja tehnoloških gigantov so nas omrežila z obljubami o enostavnejšem mreženju skupnosti. A za kakšno ceno? V okviru delavnice bomo predstavile poskuse in ovire za osvoboditev podatkov o dogodkih LGBTQ+ skupnosti iz mrež Facebooka in Instagrama. Odprle bomo prostor za tehnološko mreženje in razpravljale o tem, kako, če sploh, nam družbena omrežja pomagajo pri mreženju skupnosti in aktivizmu. Na mreženje vabljene tako diginavdušene, digiskeptične kot digiradovedne osebe, ki bi rade skupaj raziskale, kako digitalne tehnologije vplivajo na mreženje LGBTQ+ skupnosti.
petek, 30. 5. 20.00 | letni vrt Galerije Škuc Glasbeni Jam 1.0 Glasbeno mreženje
Glasbeni jam je priložnost, da prestopiš meje svoje tuš kabine in z nami zapoješ melodijo, ki se ti že ves dan vrti po glavi. Je tudi priložnost, da to melodijo zaigraš na inštrument in jo končno predstaviš naši skupnosti ali pa si jo zabrundaš z nastopajočimi ter se ob svoji najljubši osvežilni pijači povežeš s sorodnimi glasbenimi dušami. Za takt bo skrbela glasbena moderatorka Maja Pahor, ki je ta projekt zasnovala že pred desetletjem.
sobota, 31. 5. 13.00 | Park Ade Škerl in Sonje Plaskan Lezbična tura s Suzano Tratnik Posebna izdaja
Sprehod po poteh lezbičnih spominov in sestrstev* preteklih desetletij. Kako se je lezbična kultura z anekdotami vpisala na zemljevid Ljubljane? Letos se prvič dobimo v Parku Ade Škerl in Sonje Plaskan na Prulah.
20.00 | Galerija Škuc Dragi Drago 3.0 Večer soft butch romantike, lipsinkanja in kraljevskega mensplejnanja.
Vaši najljubši mensplejnerji so si zopet vzeli ves prostor in čas na svetu, da povedo kak star fotrski vic in pojamrajo zaradi pomanjkanja empatije do moškega pola. Pomlad je in zato testosteron kar šprica iz njih. Pripravite se na vroče breskvice in nove hitiće. Edo že postavlja sceno. Mamin sin se uči likati srajce. Predstavo ustvarjajo improvizatorke, performerke, plesalke, ena nagrajena in ena nenagrajena literatka.
Koncept: ekipa Dragi Drago. Nastopajo: Marja Kovanda, Špela Setničar, Tanja Matijašević, Veronika Razpotnik, Suzana Tratnik, Liza Močnik, Maja Dekleva Lapajne, Nika Fugina, Teja Bitenc. Produkcija: Lezbična četrt. Oblikovanje zvoka: Maja Pahor.
nedelja, 1. 6. 13.00 | letni vrt Galerije Škuc Cyber Vegan Branč Zakuska in mreženje
Že tradicionalno festival zaključujemo z druženjem na branču. Letos bomo stene Galerije ŠKUC popestrile s projekcijo fotografij iz arhiva Lezbične četrti, svoje občutke beležile v virtualno knjigo vtisov, svojo prisotnost pa potgale v insta kotičku. Mreženje bo potekalo predvsem v živo ob vrhunskih prigrizkih, ki jih bo pripravila naša draga Taeko.

Dogodki Lezbične četrti so namenjeni grajenju ŽLINTA skupnosti ter vidnosti in zato želimo zagotavljati varen prostor za vse udeleženke naših dogodkov. Pozivamo vse obiskovalke, da pomagate soustvarjati varnejše in prijetnejše okolje. Na naših dogodkih velja ničelna toleranca do vsakršnega nasilja, nadlegovanja ali diskriminacije. Če izkusite nasilje ali zaznate karkoli, kar bi ogrozilo vaše varno počutje, se lahko obrnete na osebje awareness teama, ki je označeno z roza nalepko Lezbične četrti, ali na organizatorke*.
V celotnem besedilu je ženski spol uporabljen kot nevtralni.
Organizacija festivala: Društvo Škuc – Lezbična četrt, Metelkova 6, Ljubljana Tel. 01 4327 368
Soorganizacija: Galerija Škuc, Inštitut za novejšo zgodovino
Umetniška vodja in producentka: Tanja Matijašević
Odnosi z javnostmi, izvršna produkcija: Marja Kodre
Festivalski kolektiv: Sara Fabjan, Liza Močnik, Heidi Pungartnik, Veronika Razpotnik, Špela Setničar, Suzana Tratnik, Alja Isaković, Zarja Muršič, Marja Kodre, Tanja Matijašević.
Fotografija: Katarina Kolenc, Patricija Zupanič, Monika Elez, Ana Resnik, Taja Petrič
Zakuske: Taeko
Posebna zahvala: Zali Hriberšek, Inštitutu za novejšo zgodovino, Mestnemu muzeju Ljubljana, Jasmini Kožar, Teji Bitenc, Maji Pahor, Petri Hrovatin, MC Ulca, kolektivu Rejv utopija, Taeko, Ganci, Urški Sterle in RŠ – Lezbomaniji, fotografinjam in prostovoljkam ter vsem sodelujočim pri festivalu. Založba Škuc-Lambda, hvala za donacijo knjig! Medijska podpora: RŠ / Lezbomanija
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo

Grafično oblikovanje: Angela Steiner
Informacije: FB Lezbična četrt IG lez.cetrt info.lezbicna.cetrt@gmail.com
Lezbična četrt je prejemnica nagrade WoW - Ženske o ženskah 2023!

Odprt poziv za ilustriranje kartic Kaj me osreči
Iščemo mladega_o ilustratorja_ko, ki bo letos v sklopu natečaja “Kaj me osreči” oživil najlepše misli mladih!
Mreža L’MIT vsak leto zbira kreativne in inspirativne odgovore na vprašanje “Kaj me osreči?”. Najboljše misli prenesemo v ilustracije, ki jih nato natisnemo na pisane razglednice, ki so na voljo v vseh info točkah L’MIT. Letos bomo izbrali 6 odgovorov, ki jih boš morda ravno ti upodobil_a v šestih preprostih ilustracijah.
Ilustracije so enobarvne (črne) in umeščene na barvno podlago, zato naj združujejo enostavnost in izraznost. Obseg dela:

6 ilustracij na karticah (10x15cm) + priprava na tisk
Rok za oddajo končne verzije kartic: 1. 8. 2025
Honorar: 500 eur

Obseg natečaja:

Povabilo je odprto za mlade umetnike_ce do 35. leta.
Za prijavo nam pošlji portfolio in link do tvojega Instagram profila. (če ga imaš)
Poleg tega pričakujemo, da priložiš primer ilustracije kartice v črnobeli (vektorski ali rastrski) tehniki v velikosti 10x15cm: Kaj me osreči? KAVA, ker je priložnost, da vidim svoje prijatelje.

Rok za oddajo prispevkov, na podlagi katerih bomo izbrali ilustratorja_ko, je 18. 5. 2025.
Prispevke pošlji na info.skuc@lmit.org .
Odločitev o izboru bo sprejela komisija sestavljena iz Nine Urh, priznane ilustratorke, ki je dolga leta oblikovala kartice, Nevene Aleksovski, slikarke ter Maše Cvar, koordinatorke Ljubljanske mreže info točk.
Več o natečaju in kartice iz preteklih let si lahko pogledate tukaj .

Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31. 3. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (RAZPRODANO) Prva repriza: 1. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (rezervacije na info@skuc.org ) (RAZPRODANO)
Ponovitve:
14. 4. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc (RAZPRODANO)
6. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
21. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
9. 6. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc
cena vstopnice: 7 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci
NEKAJ O NAŠI PREDSTAVI...
Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. Lansko poletje mi je bilo dolgčas in sem si pogledala film Prasica, za katerega je scenarij napisala Iza Strehar. Film me je tako zelo nagovoril, da sem prebrala vse ostale objavljene tekste avtorice. In tako sem odkrila dramo Razpad. Kmalu po tem se je v meni prvič pojavila misel, da bi ta tekst rada uprizorila. Začela sem ga prebirat s svojimi prijatelji in bolj ko sem razmišljala, bolj me je medel nedefiniran čas in prostor dogajanja. Misel o uprizoritvi sem opustila vse do trenutka, ko sem znova prebirala Vladimirja Matjaža Zupančiča, eno izmed mojih najljubših dram že iz srednješolskih časov. Brala sem jo naglas, saj vedno naglas berem dramske tekste. Zdi se mi, da tako lažje razumem njihovo uprizorljivost. Med branjem sem naletela na stavek »Jaz, ti in Aleš. A smo družina ali nismo?«. Zdel se mi je nekam znan. In potem je kar naenkrat kliknilo. V drami Razpad Andrej in Lena še vedno shajata s svojo sestro Zalo izključno zato, ker so družina. Stanovanjska dinamika in ideja o družini sta tako vzpostavili povezavo, ki je bil glaven povod za odločitev, da bom združila ta dva teksta v eno predstavo. Ko se je ideja v moji glavi razjasnila, sem dokaj hitro nabrala preostanek ekipe, večina pa je bila del projekta še preden je nastal - torej že poleti, ko sem, kot po navadi, na glas razglabljala o “svojem novem konceptu”. Poiskati enajst igralcev in celotno avtorsko ekipo je bil, presenetljivo, najmanjši problem. Nekateri trdijo, da je gledališče mrtvo. Mnogi so prepričani, da mladi ne zahajajo več v teatre. Osebno se ne strinjam ne z enim ne z drugim. Ta projekt mi je pokazal, da je ogromno mladih, ki jih gledališče zanima in bi ga radi spoznali in soustvarjali. Skozi proces nastajanja predstave sem spoznala, da v svojem “boju za prostor v uprizoritveni umetnosti brez akademije” nisem sama. Da so okoli meni mnogi ljudje, ki prav tako kot jaz, niso imeli prostora v gledališču, imeli pa so ogromno željo in vztrajnost. Ko se toliko src, ki gorijo za teater, združi v eno veliko srce, je gotovo pričakovati čudovit proces. Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. In imela bi prav. Predstava Hočem živet v centru ni moja predstava, temveč je zmes gledanja predstav, preteklih in prihodnjih projektov, popitega vina, pokajenih jointov, joka, smeha, garanja, igranja, branja, pisanja, poljubljanja in dretja celotnega kolektiva. Ta predstava je dokaz, da z dovolj veliko željo lahko pridemo tja, kamor si nikoli ne bi predstavljali, da bomo prišli. Ta predstava je razlog, da še verjamem v gledališče.
Tia Rozman
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC, režiserka: Tia Rozman, prva asistentka režije: Zala Stele, druga asistentka režije: Lana Papež, dramaturginja: Aja Markovič, svetovalka za gib: Anja Mejač, kostumografinja: Eva Jakopič, scenografinja: Lucija Klauž, glasba: Trina Bizjak, luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 25. 5., ob 20.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 20.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 20.00 Klub Monokel
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Darkwave/synthpop večer s KONTRAVOID in AUX ANIMAUX 28. 5. 2025, ob 21h, Klub Gromka
Cena vstopnice: 12 € in 15 € na dan koncerta
Vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/kontravoid-in-aux-animaux/vstopnice-1197380.html
Ljubitelji temačnejih elektronskih tonov, pozor v naše loge prihaja ameriški prvak darkwave/ebm podzemlja, Kontravoid. Težka industriala, new wave, ki spominja na izgubljene midi kasete zgodnjih 80ih. V Ljubljani se mu pridruži švedska glasbenica Aux Animaux, ki slovi po temačni, ekspresivni glasbi, intenzivnih koncertih in močno vizualno noto.
Kontravoid – darkwave/ebm/synthpop https://kontravoid.bandcamp.com/music https://www.youtube.com/kontravoid https://www.facebook.com/kontravoid
https://www.instagram.com/kontravoid/?hl=en
Aux Animaux – darkwave/synthpop https://auxanimaux.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/@auxanimaux
https://www.facebook.com/auxanimaux
https://www.instagram.com/auxanimaux/?hl=en
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

CIKLON: SHAPE(S)WITCH
četrtek, 22. 5. 2025, ob 20.30, Galerija Škuc
vstopnica: 5 €, priporočena rezervacija info@skuc.org
shape(s)witch je elektronski avdio duo, ki glasbo ustvarja v živo z ritem mašino, električnimi klaviaturami, efekti in s semplanjem obdelanih vokalov. V svoje ustvarjanje velikokrat vključuje tudi modularne sintetizatorje zvoka in field recordinge. Zvočna pokrajina je včasih zasanjana, spet drugič apokaliptična in ritmično plesna, z njo pa lora in ebe izražata napetosti in anksioznosti sodobnega postkapitalističnega pekla.
IG profil: https://www.instagram.com/shape_s_witch?igsh=ZThlem96bWM5MXRs
Za poslušat: https://radiostudent.si/kultura/r-a-d-a-r/shapeswitch
Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

Dead Meadow
Torek, 3. 6. 2025, ob 2.00, Gala Hala Vstopnica v predprodaji17 € in že v predprodaji na https://www.mojekarte.si/si/dead-meadow/vstopnice-1199705.html
Vstopnica na dan koncerta 20 €. Dead Meadow – psychedelic/stoner rock Kultni psihedeliki Dead Meadow so začeli svojo pot leta 1998 v Washingtonu in takoj pritegnili pozornost s svojo interpretacijo zasanjanih ter težkih tonov 60ih in 70ih. Svoje vplive so pobirali od titanov, kot so Pink Floyd, Led Zeppelin, Black Sabbath in jih peljali skozi svoj zvočni filter in ustvarili samosvoje speve. Na novi turneji bodo predstavljali svoj 10. album Voyager to Voyager. Album vsebuje močno čustveno noto, ker je zadnja z njihovim pokojnim basistom ter ustanovnim članom Steve Killom, ki je podlegel bitki z rakom v letu 2024. A kljub spopadu z boleznijo je sam posnel vse bas linije za zadnji album. Večinoma s kavča, ker je komajda stal in je malo po koncu snemanja umrl. https://deadmeadow.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/DeadMeadowOfficial
https://www.instagram.com/thedeadmeadow
https://www.youtube.com/watch?v=VysAMCuxrP0
Za fane: All Them Witches, Colour Haze, Mars Red Sky, Kyuss, Naxatras
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

S3E5 Podkast in čajanka z vešo:
Veronika Razpotnik - Sršena pičim nazaj
Tanja Matijašević tokrat gosti pesnico, prevajalko in aktualno urednico Lezbozina , ki je hkrati magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Veronika Razpotnik se je pred kratkim vrnila iz Francije naravnost v vešin podkast. Trenutno jo lahko srečate na pesniških odrih, s podporo kolektiva Lezbična četrt pa se začela spogledovati tudi s performerstvom in zato boste njene alter ege lahko občudovali v mensplejnerskih šovih Dragi Drago. Prisluhnite podkastu na vseh podkasterskih platformah. Na voljo tudi na you tubeu.

Asocicacije: od Metelkove do zvončkov, vmes pa malo o pustu in kuturni apropriaciji :)
Časovni stroj: o nastajanju prve (Krekspot na požarnih štengah) in druge (Sršena pičim nazaj) pesniške zbirke, kako je biti urednica Lezbozina in zakaj je opistila pisanje litararnih kritik
Jezikovni vozli: pingvinon, titin, sonic hedgehog, JAK
Leksikon: Se Veronika raje vozi z vlakom ali busom? V katero trgovino bi šla, če bi imela neomejeno budgeta. Kako je pa s hotelskimi sobami? :)
Degustacija: Lajež (pesem, ki jo berejo tudi župniki na mašah), Muza.
Knjižna priporočila : Kaliban in čarovnica (Silvia Federici), Megalomast in izbruhijada (Pino Pograjc), Vse, kar ti moram povedati (Špela Setničar) Vse je eno vse je vseeno (Hannah Koselj Marušič), Le kaj bo rekel Ivan? Nismo utrujeni (Nežka Struc), Če neke zimske noči popotnik (Italo Calvino), Kadetke , tovornjakarice in tete (Teja Oblak)

Veronika Razpotnik je magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za prvenec leta, leta 2023 pa je prejela prvo nagrado na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo in gostovala na festivalu Lagos International Poetry Festival. Leta 2024 se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Lani je izšla njena druga pesniška zbirka Sršena pičim nazaj (Škuc – Lambda, 2024). Njene verze in kratke zgodbe najdete v številnih slovenskih antologijah ter na osrednjih literarnih platformah in revijah (Literatura, LUD Literatura, AirBeletrina, Mentor), pa tudi v dokumentarcu Razcepljene konice Hannah Koselj Marušič in na koži Dejana Kobana. Je prejemnica JAK-ove štipendije za literaturo, del organizacijske ekipe festivala Lezbična četrt, organizira LGBT+ literarne dogodke v Ljubljani, poučuje francoščino ter prevaja.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Info center ŠKUC bo 16. 4. 2025 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju. Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Podporno skupino bo vodila Inge Salmič Zajec, ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije in na različnih drugih izobraževanjih.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca). Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 16. 4. 2025 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob sredah ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 14. 4. 2025. Prijavnica je na voljo tukaj: https://forms.gle/K5NMrJHPSYGyHe98A
Projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za mladino

S3E4 Podkast in čajanka z vešo:
Katarina Šeme - Sumatra in Iz Jame
Knjižna veša Tanja Matijašević, se je tokrat zapodila v stripe in v goste povabila čudovito Katarino Šeme. Pogovarjali sta se o njeni striparski poti, preverili kako plastičen kozarček reagira na vroč čaj in se spustili v svet pod zemljo in v svet obkrožen z morjem. Tudi v jezikovnih vozlih sta se zapletli v zanimive izraze.

Asocicacije: od knjige do poplav in civilne zaščite do kužike Cho, @antikat_motion @anikat_comics in skupna prijateljica Polona.
Časovni stroj: Katarina je svojim sovrtčarskim prjatučkom risala medvedke in to je njen origin story, malo pa so njeni knjižni začetki povezanimi tudi s tem, da je njena sestra Marija zavrnila sodelovanje skupno za skupno knjigo (ko sta bilo v osnovki), vmes boste slišali še moje opravičilo Karolini Umetnini in kaj je bilo potrebno založbi VigeVageKnjige poslati na razpis za izdajo prvenca Sumatra;
Jezikovni vozli: kložje, kukrle, zuofen, đalan đalan.
Leksikon: najljubša jed, katere 3 stvari bi vzela s seboj na rezidenco?
Degustacija: Sumatra: pogovor med protagnistko in njeno sostanovalko; Iz Jame: začetek reševalne akcije; s Katarino se preiskusiva v igri vlog :)
Knjižna priporočila : Katarina Goboč Čeh - Nihče nikogar ne spozna, Hubert & Zanzim - Moška koža;

Katarina Šeme (1993) je ilustratorka in 2D računalniška animatorka, dela pa tudi kot grafična oblikovalka. Leta 2017 je na ljubljanski ALUO diplomirala iz vizualnih komunikacij. Kot grafična oblikovalka je delala v Sloveniji, na Cipru in v Belgiji. Štipendija ji je omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji, ki je služilo kot navdih za njen prvi risoroman Sumatra - Leto na tropskem otoku (2022). Katarina pa je tudi jamarka in je sodelovala pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023, o čemer govori njen drugi risoroman Iz jame (2024). Živi in dela v Ljubljani. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posveča tudi treniranju svoje psičke, ki je lansko leto že uspešno opravila izpit za reševalnega psa in se uvrstila v osrednjeslovensko enoto za reševanje in iskanje pogrešanih oseb.
Sumatra : leto na tropskem otoku . Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2022. Iz jame. Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana